Votivne cerkvice c Nadiških dolinah
Iz knjige Chiesette votive da S. Pietro al Natisone a Prepotto (Votivne cerkvice od Špetra Slovenov do Praprotna)
Tarcisio Venuti
Založba La Nuova Base 1985
Votivne cerkvice, ki so posejane na celotnem območju Nadiških dolin in Idrije, so res številne. Gre za stavbe s tipično arhitekturo iz 15. in 16. stoletja, ki se večinoma nahajajo na vrhu griča, na poti, ki pelje do vzpetine, v bližini srednjeveških razvalin, redko pa v bližini vasi. Večinoma so bile zgrajene v osamljenih krajih, dokaj oddaljenih od centrov, saj je bilo to območje že od prvih stoletij krščanstva polje vpadov, ki so prebivalce gnali v iskanje krajev, kjer bi se lahko branili pred plenitvami.
Naj spomnimo, da se termin votivne skoraj vedno nepravilno uporablja, vsaj s pomenom, ki ga danes pripisujemo besedi. Med pastoralnimi obiski te cerkvice poimenujejo podeželske ali planinske.
Arhitektonske značilnosti teh cerkvic so občutile vpliv stilov iz onstran Alp, še zlasti slovenskega gotskega stila, delo mojstrov iz Škofje Loke, še zlasti Andreja iz Škofje Loke, ki je bil poznan zato, ker je svoje ime zapečatil v Landarsko cerkev-jamo.
Njihovo najizrazitejšo značilnost predstavlja strop apside, ki sloni na nosilnih zidovih, razporejenih v obliki nepravilnega poligona, ki je včasih razdeljen na rombe s pomočjo kamnitih ali mavčnih reber, ki se prepletajo v mrežo.
Te cerkvice so pomembne tudi zaradi drugega umetniškega elementa, in sicer lesene umetnosti iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja z bogatimi okrasi. To je bilo delo obrtnikov iz Kobarida (zlati oltar), ki so med barokom delovali tudi na območju Čedada.
To je izredno pomembna etapa zgodovinske in umetniške dediščine Nadiških dolin.
Nekateri primeri:
Cerkvica Sv. Jakoba apostola
Bijače - Podbonesec
Cerkvica Svetega Jakoba je bila dvorna cerkev Landarskega grada, ki se je dvigal v bližini cerkve, in je bila zgrajena v 12.-13. stol. Današnja zgradba je iz začetka šestnajstega stoletja (1520) z obnovami iz leta 1753.
Po vsej verjetnosti je bila cerkev obnovljena po potresih iz let 1511-13.
Cerkvica Sv. Janeza Krstnika
Landar - Podbonesec
Na višini 348 metrov nad morsko višino, pod skalnato steno, v očarljivi in slikoviti pokrajini, se nahaja slavna votlina-svetišče Landar, najpomembnejši naravni, zgodovinski in verski spomenik Nadiških dolin. Landarska jama je pomembna ne le zaradi svoje speleološke posebnosti, ampak tudi iz umetniškega vidika. Votlina, zatočišče iz časov Langobardov, je omenjena že leta 888 v paleokrščanskem naslovu. Tudi cerkvica Janeza Krstnika je vezana na delo mojstra Andreja von Lacha, ki je leta 1477 začel s prenovo prejšnje cerkvice iz 12.-13. stoletja. Leseni oltar iz zgodnjega osemnajstega stoletja, ki stoji v veliki jami, je umetnina mojstra Jerneja Vrtava iz Kobarida.
TransCerkvica Sv. Jerneja
Barnas – Špeter Slovenov
Cerkev je bila zgrajena v drugi polovici petnajstega stoletja in se nahaja v kraju Goregnis, nekaj sto metrov od kraja Barnas. Slikarski cikel, ki je prišel na dan po zadnji obnovi, omogoča določanje datuma ponovne gradnje prezbiterija, in sicer okoli leta 1530, saj so freske rezultat dela Jerneja iz Loke, ki je takrat deloval v teh krajih. Na koru se dviga leseni oltar kompleksne arhitekture iz leta 1689. To je delo rezbarja Jerneja Vrtava iz Kobarida.
Cerkvica Sv. Kvirina
Špeter Slovenov
Ko vstopimo v Špeter Slovenov, opazimo cerkvico Sv. Kvirina, najstarejšo župnijsko cerkev, ki je bila zgrajena na ruševinah prazgodovinske nekropole. Sledi pravijo, da je bila neka cerkev Sv. Kvirina zgrajena leta 1250, njena tržnica se omenja leta 1254.
V bližini te cerkvice se je zbiral zbor meščanov Furlanske Benečije.
Strop je izdelan v obliki mreže z okrasnimi elementi. V stičišču elementov izstopajo reliefne podobe ali podobe svetnikov.
Med raznimi elementi lahko opazimo dva ščita z grbom Čedada ali kneževine iz Landra.
Cerkvica Sv. Antona opata
Klenje – Špeter Slovenov
Cerkvica Sv. Antona opata se nahaja v Klenjah, to je prva vas po Ažli, na levi strani ceste, ki pelje v Sovodnje. Ustanovitev cerkve sega po vsej verjetnosti v 14. stoletje. Po potresih iz let 1511-1513 je bila apsida ponovno zgrajena na podlagi pravil šole mojstra Andreja iz Škofje Loke. Oltar spada v skupino zlatih oltarjev.
Cerkvica Sv. Matije apostola
Hostno - Garmak
Hostno je del Občine Garmak, ki leži v zgornjem delu Kozice, do katere pridemo po vijugasti poti iz Hlodiča. Cerkvica, ki jo srečamo na griču, je iz pozno romanskega obdobja (14. – 15. stoletje). Bila je obnovljena na začetku šestnajstega stoletja po potresih iz let 1511-13. Poznejše obnove so bile izpeljane v teku 18. in 19. stoletja. Današnja trifora je bila izdelana pred kratkim.
Cerkvica Sv. Antona iz Bergagne
Gorenja Mjersa – Sveti Lenart (Podutana)
Cerkvica Svetega Antona stoji na majhnem vrhu na začetku pobočja, ki razdeli dolino Kozice od doline Arbeča, v bližini Gorenje Mjerse. Cerkev je bil sedež Mjersove banke, ki je skupaj z Landarsko banko tvorila konzorcij Arengo. Kapiteljski arhiv hrani ustanovitveni akt cerkve, iz 11. februarja 1441. Iz aktov o gradbenih delih izhaja da je bila zemlja, na kateri je bila zgrajena cerkev, last samostana Sv. Marije iz Čedada. Notranjost ohranja nekatere drobce fresk iz petnajstega stoletja, ki so bile hudo poškodovane med obnovitvenimi deli iz leta 1795.
Cerkvica Sv. Lucije device in mučenice
Kravar – Sveti Lenart (Podutana)
Iz Gorenje Mjerse vodi strma in vijugasta pot do Kravara. Na koncu naselja stoji cerkev Svete Lucije. Zgradili so jo leta 1454 in jo obnovili po uničujočih potresih iz let 1511-13. Strop apside krasi mreža reber s sklepniki v obliki ščitov in rozet in je popolnoma pokrit s freskami. Cikel fresk pripisujemo slikarju Jerneju iz Škofje Loke ali enemu izmed njegovih učencev. Bogato okrašen zlati oltar iz osemnajstega stoletja je delo Lukasa Sharfa.
Cerkvica Sv. Nikolaja
Jagnjed - Sveti Lenart (Podutana)
Ob razgledni cesti, ki iz Stare gore pelje v Gorenji Tarbilj, stoji cerkvica Sv. Nikolaja. To je izredno stara cerkev iz 18. stoletja. Prvič je bila zgrajena leta 1294. Gre za romansko kapelo, ki je bila povečana leta 1450 v gotskem stilu in nato obnovljena v letu 1525 ali 1526 po potresih iz let 1511-13. V osemnajstem stoletju je pridobila današnjo podobo z dodatkom preddverja. Med obnovo iz leta 1959 so prišli na dan tri glinasti relikviariji izrednega zgodovinskega pomena. Na njih so vklesani pečati škofov.
Cerkvica Sv. Tomaža apostola
Kodermaci - Prapotno
Na dnu doline reke Idrije, v bližini Kodermacev, stoji cerkvica Sv. Tomaža. Prvič je bila zgrajena okoli leta 1480 in je nato leta 1530 bila deležna obnove in dodatka apside, po potresih iz let 1511-13. Zunanje pročelje je bilo nato na novo obnovljeno, takrat so odstranili stebrišče in biforo na zvoniku. Prezbiterij je v obliki poligona z rebri in s šilastim slavolokom.
Cerkvica Sv. Petra in Sv. Pavla
Ibana - Prapotno
Gradnja cerkve sega v pozno petnajsto stoletje, čeprav je verjetno še prej tu bila cerkev že iz 14. – 15. stoletja (to sklepamo zaradi lege cerkve znotraj naselja). Cerkev je bila deležna korenite prenove v prvi polovici 16. stoletja, po potresih iz let 1511-13. Po zaslugi obnovljenega kora v slovenskem Škofjeloškem stilu in bogate zbirke kipcev takega stila ne najdemo nikjer drugje na tem območju. Izredno zanimiv je leseni oltar, katerega stil spominja na slovensko šolo zlatih oltarjev, čeprav je bil le-ta izdelan v Gorici. V 18. stoletju je bila cerkvica spet obnovljena.
Cerkvica Sv. Pavla apostola
Teje - Prapotno
Teje ležijo na pobočju griča med dolino reke Idrije in dolino reke Chiarò. Ta kraj je bil poznan že leta 1178 z imenom Casago. Cerkev je starodavnega izvora. Čaščenje svetega Petra apostola se je začelo po letu tisoč, tako da je verjetno ta cerkev najstarejša cerkev posvečena svetemu Petru na tem območju. Današnja zgradba sega v prvo polovico petnajstega stoletja. Zanimive freske slovenske šole iz petnajstega stoletja krasijo obok in stene prezbiterija in sijajnega pročelja.
Cerkvica Sv. Emarkore in Sv. Fortunata
Čela - Prapotno
Čela je majhna vas ob hudourniku Chiarò, omenjena že leta 1203 z imenom Ciala. Na koncu vasi je cerkvica svete Emarkore in svetega Fortunata, ki je bila zgrajena na koncu 14. stoletja ali na začetku 15. stoletja. Cerkvico so obnovili po potresih iz let 1511-13 z dodatki v slovenskem stilu. Že od ustanovitve je cerkvica spadala pod staro župnijo Sv. Martina iz Čedada. Čaščenje svetih zavetnikov iz Oglejskega patriarhata je v Furlaniji zelo stara.
