Ovčja ves: avstro-ogrske utrdbe na vrhovih Strehica in Poldašnja špica (prva svetovna vojna). Na območju Ovčje vesi so se oddelki obeh vojsk spopadli za ozemlje vrhov Julijskih Alp nad dolino Zajzero in območjem Rabeljskega jezera. Konec leta 1915 so italijanski položaji stali vzdolž črte od vrha Velike Poldašnje špice do Strehice, Krnice, Špika nad Policami, Krnega dola, Jezerske doline in vrha Robon, avstro-ogrski pa vzdolž črte od male Poldašnje špice do Malega in Velikega Nabojsa, Viša, Košutnikove špice, Jezerske doline in Bohnice.

Ovčja ves. Obrambni objekti (druga polovica tridesetih let 20. stoletja). Ravnina Ovčje vesi, ki je bila že med prvo svetovno vojno središče pomembnega avstrijskega obrambnega sistema, je bila tudi za italijansko vojsko v tridesetih letih dokaj pomembno strateško območje. Objekti na ravnini Ovčje vesi so zajemali obrambne objekte Gruppo Quota 845 in Gruppo Nebria. Poleg tega so izkopali dolg protitankovski jarek, ki je danes zakopan in je delil vzhodni del doline na severni in južni del, od vznožja vrha Oblaz do ceste, ki je peljala k stari žičnici za Višarje. V griču, ki se dviga sredi ravnine (Kvota 845), so ustvarili mogočen kompleks položajev in podzemnih predorov na različnih nivojih, na vrhu pa je stala opazovalnica s kovinsko kupolo. Okoli opazovalnice so zgradili še druge objekte ob vznožju sosednjih vzpetin. Popolnost obrambne sheme so zagotavljali položaji, ki so pripadali drugi skupini (Gruppo Nebria): stali so na pobočju pod Podgorskim vrhom in bili usmerjeni proti vstopu v dolino v smeri Žabnic.