V prazgodovini je človek nedvomno obiskoval doline trbiškega območja, hodil skoznje in v njih včasih prebival, predvsem v razdobjih med posameznimi ledenimi dobami (prelaz Žabnice - 810 metrov nadmorske višine – je najnižji prelaz v Alpah). O tem pričajo nekateri kremenasti drobci, ki so jih odkrili veliko let od tega ob Belopeških jezerih in nedaleč od Rablja, kot tudi zglajena sekira iz zelenega porfirja, ki so jo odkrili v vasici Mrzla voda. Pozneje, po dolgih obdobjih brez sledov, nam zgodovina pripoveduje o tem, da so bili najstarejši prebivalci tega območja najverjetneje Keltski Karni oziroma Galci. Približno leta 600 pr. Kr. so zasedli velika območja. Poimenovali so jih z imeni, ki še danes obstajajo: Karnija, Koroška in Kranjska. Ko so veliko let pozneje Keltski Karni stopili v stik z rimsko civilizacijo, so z njo vzpostavili trgovske vezi in Rimljanom nudili vosek, med, sužnje in drugo in v zameno kupovali vino, olje in druge značilne proizvode z juga.