Ob koncu 3. stoletja pr. Kr. se je začelo rimsko osvajanje tedanje Furlanije - Julijske krajine in sosednjega območja Istre. Osvajanje je trajalo dolgo in bilo naporno predvsem zaradi odpora Istranov in Liburnov, proti katerim so Rimljani zgradili obrambne objekte v Ogleju (181 pr.Kr.), Trstu in Pulju. Rimljani so Furlanijo dokončno osvojili šele leta 186 pr.Kr.. V to obdobje segajo prvi trgovski odnosi z avtohtonim prebivalstvom. Odnosi so se stalno izboljševali, tako da nekateri letopisi navajajo, da je kralj Vocio Juliju Cezarju med njegovimi vojnami prvič poslal pomožno vojsko. Kljub temu so ta plemena dokončno podjarmili šele po pohodu Gaja Julija Cezarja Oktavijana, ki je sebi na čast dal poimenovati Alpe tistega območja kot Julijske Alpe. Sam prokonzul je potem, ko je postal cesar, vključil tedanji Furlanijo in Istro v Regijo Decima (Decima Regio, decima = deseta regija na italijanskem območju za časa Rimljanov) skupaj z Benetkami in tistim delom dežele Japidov (današnje Slovenije), katerega vzhodno središče je bil Oglej. Cesar Tiberij in za njim Druz sta podjarmila prebivalce vzhodnega alpskega območja in ustanovila provinci srednjega in primorskega Noricuma (današnja Avstrija). Na trbiškem območju so sledovi rimske nadoblasti številni: nekateri toponimi, nagrobni in votivni kamni z napisi, kovanci in različni predmeti, ki pričajo o »postaji« (»statio«, prisotnost carinskega, vojaškega, poštnega in gostinskega območja); to so le nekateri primeri. Približno leta 166 po Kr. so germanska in slovanska plemena začela z vpadi, proti katerim je cesar Mark Avrelij organiziral zmagoslavni pohod. Pozneje so se začeli vpadi Alarikovih Zahodnih Gotov (401) in Atilovih Hunov.