S koncem rimskega cesarstva (476 po Kr.) je cesta vzdolž Kanalske doline najverjetneje izgubila svoj pomen; tedaj je bil zabeležen demografski in gospodarski padec. Ko so se na vhodu v dolino začela pojavljati različna plemena, ki so se selila proti južni italski ravnini, od Markomanov do Langobardov, je bila dolina za dobo približno štiristotih let podivjana in v njej so ostajali le redki sledovi preteklosti. Najverjetneje so ostale samo brazde, ki so jih med vožnjo po prašni kamniti cesti puščali vozovi, na katerih so prevažali ljudi in surovine, kot so na primer železo, usnje, vino, olje in predvsem rimsko-latinska civilizacija.