Langobardsko svetišče

Poslopje je eno redkih arhitektonskih spomenikov iz langobardsko-karolinškega obdobja (7.-8. stoletje). Med arheološkimi izkopi v poslopju in okoli njega so odkrili strukture iz starorimskega in paleokrščanskega obdobja, nad katerimi so bile pozneje zgrajene srednjeveške stavbe. V notranjosti so na notranji steni pročelja znamenite štukature iz 8. in 9. stoletja. Kapelico krasijo ciklusi fresk, poslikanih v različnih obdobjih.

Ostanki rimskih term

Javne terme iz 2. stoletja po Kristusu so tvorili različni prostori, namenjeni raznim funkcijam. Strukturo so sestavljali vhod, ki danes ni več viden, slačilnica (apodyterium), od katere ostajajo nekateri deli poda, frigidarium, bazen za hladne kopeli, tepidarium, prostor za kopeli v mlačni vodi, in calidarium, bazen s toplo vodo.

Ostanki stanovanjske starorimske stavbe domus

Čedajska občinska palača je bila zgrajena na strukturah starorimske hiše, imenovane domus, od katere so delno ohranjeni nekateri ostanki na notranjem dvorišču. Za časa Rimljanov je hiša stala blizu ceste cardo maximus, ki je vodila iz severa proti jugu vzdolž današnje Ulice Paolino d’Aquileia. Največja dvorana in hodnik sta bila opremljena z mozaičnim podom z belimi in črnimi ploščicami iz 1. stoletja po Kristusu. Drugi vidni zidni elementi segajo v srednji vek in moderno dobo: nadgrajeni so bili nad starorimsko hišo in tako popolnoma iznakazili izvirni tloris poslopja.

Staro utrjeno mesto

Čedad ohranja skoraj v celoti starorimsko zasnovo in poznejšo srednjeveško urbanistično obliko. Primitivno urbano jedro Forum Iulii sega v 1. stoletje pr. Kr.. Po uničujočih barbarskih vdorih 5. stoletja, zaradi česar je prebivalstvo zapustilo Oglej in je mesto tudi propadlo, je Forum Iulii postal najpomembnejše mesto in upravno središče regije Venetia et Histria. V poznejšem langobardskem obdobju je mesto postalo sedež furlanske vojvodine; zatem je prišlo obdobje karolinške nadvlade in tedaj je mesto pridobilo ime Civitas Austriae. Od starega utrjenega mesta so še danes vidna zahodna vrata Svetega Petra, obe vzhodni vrati četrti Borgo Brossana, ostanki nekaterih beneških stražnih stolpov in številni deli obzidja.

Keltski hipogej

Keltski hipogej (podzemnica), zgrajen v rovu vzdolž kamnitega brega Nadiže, je po mnenju nekaterih strokovnjakov ostanek predromanskega naselja, čeprav sta njegov izvor in realna funkcija še neznana. Iz jame vodijo trije nižji hodniki, izkopani v kamnu, od katerih je vsak povezan z enim prostorom. V njih so niše, okrašene izbočene police in okrasni stebri. Posebno zanimivi so nekateri maskaroni, izklesani nad vhodi, podobni tako imenovanim têtes coupées (keltski maskaroni), ki so zelo razširjeni v pogrebnih prostorih na jugu Francije.

Sveti Pantaleon

Cerkvica Svetega Pantaleona je bila zgrajena ob poznoantični - zgodnjesrednjeveški cesti, ki je iz mesta Forum Iulii peljala proti mestecu Cormones (Krmin) in preko, vse do mostu Pons Sonti (starorimski most nad Sočo pri Gradišču) in Ulice Aquileia - Iulia Emona. V 19. stoletju so na tem območju potekali arheološki izkopi: odkrili so ostanke poslopja, ki naj bi bilo manjše svetišče, posvečeno Marsu. Ob romanskih strukturah so odkrili poznoantične grobove in v bližini tudi ostanke zidov in številne starorimske najdbe, ki pričajo o obstoju podeželske vile.