Nadiške doline, na najvzhodnejšem robu dežele Furlanije - Julijske krajine, povezujejo Čedad, starodavni Forum Iulii, s Soško dolino v Sloveniji. Tvorijo jih dolina Nadiže in doline njenih pritokov Aborna, Kozica in Arbeč: tako je nastal poseben sistem dolin v obliki pahljače, ki se združujejo proti jugu. Na severni strani kraljuje Matajur (1.641 m), ki je postal simbol teh dolin. Manjša pogorja, ki ne presegajo 1.100 metrov, ločujejo doline pritokov od Nadiške doline.

Posebna lega, zelena barva, ki je drugačna na travnikih ali v gozdovih, naravoslovne poti in vodni tokovi nudijo možnost naravoslovnih sprehodov, izletov z gorskimi kolesi in priložnosti za športni ribolov.


Nadiške doline so v deželnem kontekstu značilne ne le zaradi posebne geografske lege, temveč tudi zaradi zgodovinsko-kulturne dediščine.


Posebna lega je človekovo nastanitev spodbudila že v prazgodovini; najstarejše najdišče, votlina pod skalo, kjer so živeli med paleolitikom in neolitikom, je zavetišče v Bjarču, nedaleč od Špetra.

Nadiška dolina je bila pomembna trgovska pot, ki je povezovala Čedad in visoko Soško dolino z noriškimi naselji že v predrimskih časih, kot pričajo stari ostanki. Zaradi posebne lege in tesnega stika z vzhodnimi regijami so tukajšnji prebivalci bili deležni stalnih pritiskov barbarskih plemen.
V 14. stoletju se je začel prodor slovanskih plemen na furlansko območje, zatem pa intenzivna in stalna kolonizacija, ki je vzdržala vsa naslednja obdobja nadvlade Oglejskih patriarhov in Beneške republike, pod vodstvom katere se je razvila posebna oblika samovlade. Prav pod Beneško republiko Serenissimo se je okrepila avtonomija območja Beneške Sklavonije in njenih institucij, srenj in sodnih bank.

Nadiške doline ohranjajo svojo kulturo in tradicijo s slovenskim narečjem, toponimiko, repertoarjem pesmi, verskimi in drugimi obredi in običaji...
Med najpomembnejšimi zanimivostmi tega območja naj omenimo jamo pri Svetem Ivanu v Čele, ki se omenja že v listinah iz 9. stoletja; zanimiva ni le z naturalističnega vidika, temveč tudi iz zgodovinskih, umetnostnih in verskih razlogov. Poleg tega so izredno zanimive tudi številne votivne cerkvice iz 15. in 16. stoletja, prisotne na celotnem območju.
Z naturalističnega vidika je poleg jame pri Svetem Ivanu v Čele vredno omeniti tudi številne naravne votline; nekatere so posebno zanimive za jamarje.

Nadiške doline so iz dobrih razlogov dobile ime po reki, ki jih je zaznamovala z naravoslovnega in zgodovinskega vidika.