Očarljiv je razgled s Hudičevega mostu kot tudi legenda o njem: hudič naj bi v zameno za pomoč pri izgradnji mostu zahteval dušo prvega živega bitja, ki bi prečkalo most. Čedajci pa naj bi prebrisano spustili kot prvega uporabnika mostu psa, s čimer naj bi ohranili človeške duše. Razgled z vrha mostu odvzema sapo, kot tudi pogled na most izpod njega. Ljubitelji zanimivosti lahko odprejo anonimne duri, od koder stopnišče vodi v drugi svet - v keltski hipogej. Strme stopničke vodijo v dvorano, kjer so na stenah izklesane tri sugestivne maske, katerih funkcija še danes ni povsem jasna, saj si izvedenci niso enotni niti glede uporabe tega kraja: je šlo morda za keltski pogrebni prostor? Ali za starorimski zapor?

Tudi tako preprosta stavba, kot je srednjeveška hiša, je v Čedadu vredna ogleda. Poslopje je bilo zgrajeno v štirinajstem stoletju in ostalo skoraj popolnoma nespremenjeno. Posebno zanimiva je tudi bazilika Marijinega vnebovzetja, ki jo je zrušil potres leta 1448 in je bila v poznejših obdobjih ponovno zgrajena. V velikem notranjem prostoru obiskovalca presenetijo nešteti zakladi, ki jih tukaj hranijo, kot je na primer oltarna podoba iz srebra, prava mojstrovina srednjeveškega zlatarstva, ki je pripadala Pellegrinu II., patriarhu med letoma 1195 in 1204. Skozi mesto se je vredno tudi preprosto sprehoditi, saj so čedajske ulice zelo sugestivne in romantične; zakaj se ne bi ustavili na alternativni razgledni točki, kjer pogled sledi Nadiži, ali na velikem Trgu Pavla Diakona, ki ga obdajajo stavbe iz različnih obdobij in različnih slogov? Zakaj ne bi prehodili Ulice Monastero Maggiore vse do čudovitega renesančnega portala, vhoda v samostan Svete Marije, prežetega z zgodovino, v katerem so ohranjene dragocene jaslice iz devetnajstega stoletja?

Čedad ohranja tudi pomembne zgodovinske, umetnostne in kulturne spomenike langobardske civilizacije. V tistem obdobju sta bili središči oblasti Gastaldaga, kjer so bili nastanjeni gastaldi, upravitelji kraljevega imetja, in škofovska poslopja, ki so bila versko središče. V obeh stavbah, ki tvorita osrčje langobardskega Čedada, so ohranjeni pomembni ostanki tistega obdobja. Langobardsko svetišče, oziroma molilnica Svete Marije, je bilo del Gastaldage; gre za edinstveni zgodovinsko-umetnostni objekt, poln skrivnosti, ki ga še danes preučujejo. Za časa Langobardov je bila dvorana okrašena z marmorjem, mozaiki na zlati podlagi in nizom svetnic, upodobljenih na treh stranicah, znamenite in čudovite štukature pa odvzemajo sapo obiskovalcem že skoraj trinajst stoletij.

Pomembne langobardske ostanke hranijo v dveh mestnih muzejih. Krščanski muzej stolnice (Museo Cristiano del Duomo) se ponaša z dragocenimi kiparskimi deli, med katerimi sta oltar vojvode Ratchisa in Kalistrova molilnica. Ogleda vredna sta zaklad stolnice, dragocena zbirka cerkvene oprave, in zbirka slik s pomembnimi deli Veroneseja in Pordenoneja. Če je Čedad res pravi dragulj, potem je med njegovimi najpomembnejšimi okrasi Državni arheološki muzej s sedežem v palači beneških proveditorjev. Težko je z besedami opisati vse, kar je v njem zbranega, od starorimskih, paleokrščanskih in zgodnjesrednjeveških najdb do sodobnejših materialov. Ne pozabite si ogledati tudi langobardske zbirke, saj so med redkimi zgodovinskimi najdbami, ki pričajo o poteku vsakdanjega življenja, obrtnega dela in pogrebnih navadah tega starodavnega naroda.