Favna
Naravne značilnosti in raznolikost okolij omogočata prisotnost primerkov mnogih živalskih vrst, značilnih za alpsko okolje. Med skalami, predvsem v ledeniški krnici pod Kamnitim lovcem, je mogoče pogosto opaziti gamse in redkeje kozoroge, ki so jih pred približno dvajsetimi leti ponovno spustili v to okolje in danes štejejo približno petdeset primerkov. V gozdu je mogoče srečati srnjake in jelene. Med večjimi sesalci je vredno omeniti tudi (redko) prisotnost medveda, ki je z risom že nekaj let glavni ponos favne trbiškega gozda. Med manjšimi sesalci sta na višjih legah prisotna alpski svizec in planinski zajec, nižje pa jazbec, kuna zlatica in lisica. Med pticami je v dobrem številu prisotna poddružina Tetraoninae (ruševec, divji petelin, gozdni jereb in snežni jereb) in ruševec je bil zato izbran kot simbol trbiškega gozda. Med pticami ujedami so prisotni kraljevi orel, velika uharica, navadna kanja in kragulj. Prava redkost je prisotnost beloglavega jastreba, ki pa se vsekakor pogosto ustavi na tem območju, vzdolž tako imenovane »avtoceste beloglavih jastrebov«: ptice jo uporabljajo za prehod od Tura do Kvarnerskih otokov na Hrvaškem. Med plazilci so prisotni gad, ki mu krajani pravijo marasso, planinski močerad in planinski pupek, ki ga je mogoče opaziti tudi v mlaki pod Prašnikovim vrhom.
